Neznani svet pohodništva ali znani nenaravni svet? - Via Alpina na severovzhodu Italije

„Midva, Katharina Boie in Vincent Neeb (14 let) iz juga Münchna bova začela pohod po rumeni poti Vie Alpine. Projekt bo najverjetneje razdeljen v dva pribl. enotedenska dela, prvi v začetku junija in drugi konec avgusta (kar je povezano s počitnicami na Bavarskem). Prvi del naju bo peljal od Triglava skozi Julijske in južne Karnijske Alpe do italijanskih Pesarinskih Dolomitov, skozi po večini neznano in zato tudi zelo prvobitno območje. Drugi del pa nasprotno predstavlja velik pohod čez Dolomite v smeri vzhod-zahod, vodi skozi znane masive, kot so Sorapis-Antelao, Pelmo, Marmolada in Rosengarten oz. Catinaccio. Toda tudi tukaj še najdemo „tihe kotičke“ in posebej se veseliva, da jih bova lahko raziskala. Na nekaterih mestih se bova zato odmaknila od običajne poti Vie Alpine, da bi se tako lahko izognila znanim in turistično preveč obljudenim območjem, kot denimo Pordoijoch in Passo Giau. Namesto tega bova poiskala mirnejše poti, ki bodo delno tudi zahtevnejše in alpinistične. Prav kratki vzponi na tamkajšnje vrhove, kot so Antelao, Monte Pelmo, Marmolada in Kesselkogel, utegnejo narediti privlačnejši ta del Vie Alpine tudi za alpiniste, ki se zagotovo gibljejo na ravni I. in II. težavnostne stopnje.

Toda najin najpomembnejši cilj je primerjava posameznih gorskih masivov in dežel. Ob tem bova v primerjavo vključila še nama dobro znane Bavarske in Tirolske Apneniške Alpe ter Ötztalške Alpe. Primerjava bo zajela najrazličnejše vidike:

1.    Fizični dejavniki

V tem delu se bova dotaknila geologije in nastanka teh delov Alp, zlasti kar zadeva erozijo in njen nadaljnji razvoj. Poleg tega bova natančneje raziskovala podnebje ter Floro in favno navedenih območij in se ukvarjala s posledicami podnebnih sprememb.


2.    Zgodovina in kultura

Tukaj bova poskušala podati zgodovinski pregled poselitve in razvoja kultur v alpskem prostoru, začenši s prvimi odkritji v kameni dobi, preko obdobja Rimljanov in srednjega veka, pa vse do danes. Zlasti naju zanima kmetijska dejavnost na teh območjih, pa tudi posebne kulture, kot je „kulturni otok“ Sauris v Karnijskih Alpah in seveda ladinska kultura, ki je vse do danes edinstvena v Alpah. Toda tudi današnji razvoj teh kultur in posebej spodbujanje hribovskih kmetov sta zanimiv področji, ki jih bova raziskala zlasti s pomočjo pogovorov z domačini.


3.    Turizem

Turizem se je v tem delu Alp, ki ga želiva prehoditi, razvil dokaj pozno. Karnijske Alpe ostajajo še dokaj nepoznane in zato obljubljajo mirno krajino brez žičnic in prepolnih cestnih prelazov. To na eni strani pomeni mirne pohodniške dni in sprostitev, po drugi strani pa ni nobene infrastrukture za smučarski turizem ali turiste, ki so željni atrakcij in želijo tudi brez dolgih tur doseči visoke in zanimive vrhe. V Dolomitih je prav nasprotno, toda tudi tukaj se množično zbirajo pohodniki, da bi raziskali zanimivo krajino, pri čemer so tudi sami prizadeti in se morajo odpovedati užitku miru, ki bi moral biti v gorah pravzaprav na prvem mestu. Zato bova poskušala najti pot za vzpostavitev ravnovesja med „običajnimi“ turisti in pohodniki, ki bo na eni strani ohranila edinstvenost narave v Alpah in mir, na drugi strani pa vendarle omogočila prihodke upravljavcem in deželam, da bodo lahko financirale projekte za ohranitev kulture in krajine in bolje porazdelile turizem s ciljem, da turiste pripravijo do drugačnega razmišljanja in jih vzpodbudijo k trajnostnim oblikam turizma.


O najinih aktivnostih bova pisala v blogu in tako redno z vami delila najine rezultate in najina doživetja. Na sploh bova poskusila nagovoriti zlasti najstnike najine starosti, da bi jih prepričala o doživetjih in izzivih, pa tudi o tem, kako sproščujoče je pohodništvo, in jih tako vzpodbudila k okolju prijaznejšemu načinu turizma. Zelo se veseliva najinega doživetja in upava, da bova s tem lahko navdušila veliko število ljudi, da se odločijo za pohodništvo v Alpah in da več pozornosti namenijo veličastni krajini v Alpah.“    


Vincent in Katharina sta bila na poti od 25. maja do 1. junija od Planice v Sloveniji do kraja Forni di Sopra v italijanski Furlaniji. Od 1. do 8. septembra sta svoj pohod nadaljevala od Forni di Sopra do Canazeija.

Po etapi na rdeči poti Vie Alpine sta prestopila na rumeno pot, z različnimi variantami bodisi zaradi snega (ki ga je bilo še veliko v prvem tednu pohoda), bodisi da sta svoj pohod obogatila z zahtevnejšimi vzponi, bodisi sta iskala „mirnejše kotičke“ kot alternativo k bolj obiskanim potem. Kljub jezikovnim oviram sta imela zanimive pogovore z oskrbniki koč in domačini (zlasti v prvem delu pohoda, manj pa v večjih kočah v Dolomitih) ter turisti. Po pričakovanjih je bila njuna pot polna kontrastov: flora v alpskimi pa tudi sredozemskimi vplivi, zapuščene vasi in prekomerno razvita smučišča, zanimive in fantastične skalne oblike in krajine, ki jih je oblikovala erozija... V svojem videoposnetku komentirata najlepše fotografije svojega pohoda in naravne ter kulturne dediščine, ki sta jo spotoma lahko občudovala.
 



 

Vincent in Katharina sta pripravila tudi izčrpno, ilustrirano primerjalno poročilo o treh temah, ki sta jim posvetila pozornost (fizični dejavniki, zgodovina ter kultura in turizem) in o privlačnosti izbranih poti (v nemščini), ki ga lahko naložite tukaj: PDF (9.8 Mb).


Kontakt: YouthProject2013(at)hotmail.com

Blog: youthproject2013.blogspot.de