„Enajst kilogramov materiala za predstavitve videoposnetkov, vse za bivakiranje... mogoče je bil to nor projekt! Toda takšno je bilo praznovanje mojega 50. rojstnega dne...
Sanje so se porodile 10 let pred tem, ko sem svoj 40. rojstni dan praznovala sama na transverzali GR5 in uzrla napis „Via Alpina“. Od takrat je v meni tlela ta čezalpska pot kot neke vrste obljuba, srečanje v prihodnosti.
Počakati smo morali, da otroka nekoliko odrasteta. Sedem let kasneje smo te sanje konkretizirali. Že leta 2010 smo kot družina prečkali Alpe, tri mesece pohoda, od Jadranskega do Sredozemskega morja. Po vrnitvi sem iz tega močnega doživetja naredila film, kot neke vrste poetsko povabilo k hoji: „12 pattes et 5 sacs à dos“ (12 nog in 5 nahrbtnikov).
Potem te naprej žene želja, da ta film širiš, seveda. In kje bi lahko ta film prikazali na boljši način drugim pohodnikom in planincem, kot prav po poteh, kjer smo hodili? Tistim, ki jih gore nagovarjajo. In tako smo v naše nahrbtnike zložili projektor, platno, zvočnike in računalnik. Čez dan smo hodili, zvečer pa prikazovali film, po etapah v kočah, pred šotori ali v prenočiščih.
Pred odhodom sem na vse strani v francosko govorečih Alpah Švice in v francoske Alpe prenočiščem in turističnim agencijam poslala elektronska sporočila s prošnjo, da sprejmejo naš nomadski kino. Odzivi so bili pozitivni in polni navdušenja... iz treh povsem različnih območij. Nato smo organizirali našo „turnejo“: prvi pohodniški teden okoli Dents du Midi; drugi teden na Thaborju, med Galibierjem, dolino Vallée Étroite in Névache; nato tretji teden v Queyrasu pri Fontgillardu in Ristolasu.
Na vsaki etapi so nas pričakali, sprejeli, nam pogosto ponudili prenočišče in nas pogostili. Dve predstavitvi sta bili organizirani spontano: ena v pastirski koči, poleg katere smo šotorili in druga v piceriji, pri hčerki oskrbnice koče, ki nas je sprejela prej.
Običajno smo platno postavili pozno popoldan, predstavitev pa se je začela v mraku, okoli 20.30 ali 21. ure. Po filmu je sledil pogovor z gledalci: vprašanja, komentarji, izmenjava izkušenj.
Na vsakem kraju so bili vzdušje, občutki, dojemanje drugačni, toda film ni nikogar pustil ravnodušnega. Skupaj smo našteli pribl. 375 oseb, ki so se udeležili teh nomadskih predstavitev (pogosto je bilo med 30 in 40 gledalci, pa vse do 65).
Hvala vsem našim gostiteljem, gledalcem, pohodnikom, ki smo jih srečali spotoma. Mnogi so nam zaupali, kako zelo smo jih spodbudili k sanjam. In preko teh sanj je bilo veliko trenutkov ganjenosti, in pogosto te oči, katerih žar je pričal o teh deljenih željah in občutkih. To je dejansko ta želja, ki smo jo imeli, ko smo se vrnili z Vie Alpine: sanje, da te poti delimo z drugimi. Kajti sanje o neki poti, to je telo, ki te sanje pripne na noge.“
Anne in Geoffroy, Jephan, Niels in Ushka
Kmalu bo na voljo DVD „12 pattes et 5 sacs à dos“ (treba je še opraviti določene izboljšave) in odprti smo za vsak predlog, da izvedemo predstavitev tega filma.
